Učenje kljunaste flavte

Kljunasta flavta je glasbeni inštrument iz skupine pihal.

Začetek kljunaste flavte (ital. flauto dolce, fr. flűte ŕ bec, angl. recorder, nem. Blockflöte, Schnabelflöte) sega daleč v zgodovino in je bila v rabi že pri primitivnih ljudstvih. V Evropi naj bi se pojavila v 11. stoletju (Francija). Z razvojem se je tehnično izpopolnila in uveljavila kot solistični in ansambelski inštrument v obdobjih od srednjega veka do baročne dobe.

Ponovno se je uveljavila v novejšem času kot koncertni inštrument za izvajanje stare in sodobne glasbe. Pomembno vlogo dobiva tudi pri glasbeni vzgoji mladine. Družino kljunastih flavt sestavljajo sopranino, sopran, alt, tenor, bas in veliki bas.

Učenje kljunaste flavte je primerno za otroke od 7. leta oz. 2. razreda dalje.