Učenje klarineta

Klarinet je glasbeni inštrument, ki spada v skupino pihal.

Klarinet je eden od osnovnih inštrumentov simfoničnih, pihalnih in drugih orkestrov, uporablja pa se tudi drugje v glasbi. Tudi klarinet ima svoj zgodovinski razvoj, ki pa ni vezan na pastirsko življenje, na lov, vojno in ples, kot so nanje vezani flavta, oboa, trobenta in tolkala. Med orkestrskimi inštrumenti je najmlajši in ima najbolj izvirno zgradbo.

Klarinet (it. clarinetto) je pihalo z enojnim jezičkom in cilindrično cevjo. Izumil ga je leta 1700 Chr. Denner iz Nürnberga, tako da je prvotnemu chalumeaju dodal luknjico za prepihovanje in nekaj luknjic za ni/je tone. Ker je inštrument nadomestil tedaj že opuščeno vlogo visoke trobente (clarino), je od tod prevzel ime. Leta 1884 je klarinet prevzel Böhmov sistem zaklopk. V orkester sta ga uvedla J. Ph. Rameau v Franciji in J. Stamitz v Nemčiji.

Družino klarinetov sestavljajo sopranino As, sopranino Es, klarinet B, klarinet A, basetni rog F, altklarinet Es, basklarinet B, kontrabas klarinet B in oktokontrabas klarinet B.

Primerna starost za učenje klarineta je od 8. leta oziroma 2. razreda dalje.