Trobenta
Zvok trobente je spremljal zgodovino človeštva skozi vsa stoletja.
Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil. Sestavljena je iz cilindrične cevi, ki je vodena vzporedno v dveh zavojih in se zaključuje z lijakastim odmevnikom; in iz kotlastega ustnika. Današnja kromatična trobenta ima tri ventile.
Omemba trobente sega v biblični čas, njen zvok je spremljal zgodovino človeštva skozi vsa stoletja. Naj si bodo trobente Jeriha ali egipčanske, kar pričata dve iz Tutankamonovih časov. Uporabljali so jih Asirci in židje, pri antičnih narodih se uporabljajo kot ritualni ali ritmčni inštrumenti. V srednjem veku zasledimo trobento v Pesmi o Rolandu (zgodnje 12. stol.). V baroku zablesti z glasbo, ki so jo pisali zanjo J. S. Bach., G. F. Haendel, G. P. Teleman. Haydn ji je posvetil znameniti koncert v obdobju klasike, sledi mu J. N. Hummel. V 19. stoletju je z iznajdbo ventilov možno igranje kromatike in s tem trobenta potrdi svojo zvočnost.
Veliki mojstri glasbe so ji posvečali vedno več pozornosti in jo enakovredno z drugimi inštrumenti uvrščali v svoje partiture. Med prvimi so bili Meyerber, Berlioz in Wagner. Igranje pa postaja vedno bolj virtuozno in vrhunsko. Mirno se lahko pomeri s pihali in godali v orkestru.
Virtuozi, kot so M. Andre, H. Handerberger, L. Armstrong, so vplivali na razširjenost po celem svetu, igrati nanjo pa je mogoče tako rekoč vse – od klasike do jazza in moderne glasbe. Občutiti in zaigrati v stilu, ki mu pripada, postavlja trobentačem vedno nove in kompleksnejše naloge.
Glasbenika, ki igra na ta instrument, imenujemo trobentar (včasih tudi trobentač).
Primerna starost
Primerna starost za učenje trobente tenorja je 7 let, pogoj so stalni sprednji zobje.
Za otroke do 11. leta so primernejše trobente in krilnice, starejši pa se lahko priučijo ostalih trobil (pozavne ali baritona).
UČITELJI TROBENTE
pa na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Med študijem se je udeleževal različnih
tekmovanj in mojstrskih tečajev z mednarodno priznanimi trobentači ter dirigenti. Je
prejemnik zlatega priznanja s trobilnim triom na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v
Beogradu (2013), zlatega priznanja s pevskim kvartetom na tekmovanju Lazar Mihajlović v
Beogradu (2014) ter srebrnega priznanja in II. nagrade na tekmovanju TEMSIG z ansamblom
trobent Akademije za glasbo (2016). Kot velik ljubitelj prepevanja pri različnih zborih deluje
kot korepetitor ali pevec. Na zborovskem tekmovanju Naša pesem je sodeloval z
Akademskim pevskim zborom Tone Tomšič Univerze v Ljubljani (2016) in Komornim
zborom Akademije za glasbo (2018), s katerima je obakrat prejel zlato priznanje.
V pedagoško delo je v okviru godbenih in glasbenih šol vključen že več kot 15 let. Kot
aktivni glasbenik pa se pojavlja na odrih in nosilcih zvoka v različnih zasedbah —
orkestrskih, zborovskih ali komornih — v katerih izvaja žanrsko izjemno pestro glasbo: od
klasike, popularne in narodno-zabavne do etno glasbe ter gospela. Je redni član Simfoničnega
orkestra Cantabile in zasedbe Chorus ter dirigent Ižanske godbe.
OBVESTILA IN ZANIMIVOSTI
URNIK: orkestri, Glasbena pripravnica in drugo 2026/27
Spodaj objavljamo urnike različnih zasedb in programov za šolsko leto 2026-27. GLASBENA PRIPRAVNICA Ob četrtkih ob 17.30-18.15 na OŠ Dobrova. MLADINSKI ORKESTER DOBROVA Vsak torek ob 17.30.uri v dvorani [...]
URNIK: Nauk o glasbi 2026-27
Spodaj objavljamo urnik Nauka o glasbi za novo šolsko leto 2026/27. DOBROVA Ponedeljek: 13.45-14.30 1.r 14.30-15.15 2.r 15.15-16.00 3.r 16.30-17.15 4.r 17.15-18.00 5.r 18.00-18.45 6.r Učilnica 4.a POLHOV GRADEC Torek:15.45-16.30 [...]
Dodatni vpis in prosta mesta 2026/27
Ob začetku novega šolskega leta 2026/27 razpisujemo še nekaj prostih mest za določene inštrumente, v želji, da bi oddelki zaživeli in, da bi čim več kandidatov imelo možnost učenja inštrumenta. [...]