Učenje orgel

Orgelska umetnost je izjemno pomemben del evropske kulturne identitete.

Več kot 2000 let star pihalni inštrument s tipkami, kot so orgle, nudi sedemstoletno zakladnico orgelske literature, prek katere lahko posredujemo glasbene vrednote mlademu rodu. V preteklih stoletjih so bile orgle izjemno poslušan inštrument, saj so bile cerkvene ustanove v veliki meri nosilke glasbene kulture. Orgelska umetnost je torej pomemben del evropske kulturne identitete.

Od mnogih različic inštrumentov s tipkami, ki jih srečamo v zgodovini, sta se v množični praksi ohranila le dva: klavir in orgle. Kot klavir lahko tudi orgle postavimo v različne vloge: od solistične igre, prek komornega muziciranja do generalbasa in podpore pri solfedžiranju.

Od širše uporabnosti je orgle v preteklosti odmikala maloštevilnost dostopnih inštrumentov, velikost, zanje potreben primeren prostor itd. Z možnostjo nakupov manjših mehanskih orgel za učilnice, večjih orgel, izdelanih za točno določen prostor po predloženi avtorski dispoziciji za šolske ali krajevne dvorane, in tudi z možnostjo nakupov elektronskih orgel za vajo doma pa so se odprle vse potrebne osnove za razvoj.

Postopno usvajanje tehničnih spretnosti, muzikalne dojemljivosti, predvsem pa postopno razumevanje tovrstne umetnosti so dejstva, ki kažejo po vzoru tujine na potrebe po zgodnejšem in daljšem poučevanju tega inštrumenta.

Orgelska glasba kot zgodovinska, kulturna, umetnostna in estetska vrednota vsebuje bogastvo, ki neposredno vpliva na razvoj in pozitivno gradnjo mlade osebnosti.

Primerna starost za začetek učenja orgel je od 7. leta oziroma 2. razreda dalje.